Vrba ali iva (Salix caprea)

Višina: 5 do 7 m, izjemoma tudi 12 m

Debelina: nad 2 m

Življenjska doba: /

Skorja: v mladosti je sivozelena in gladka, pozneje svetlo siva in razbrazdana

Listi: podolgovate oblike, dolgi od 4 do 10 cm, konice so ukrivljene na stran, robovi so gladki ali nagubani, zgoraj motno zelene barve, spodaj sivo zeleni in puhasto dlakavi

Cvet: rumenkasto-zelene barve; moške mačice so sprva srebrno kožuhovinaste, potem pa zlatorumene zaradi prašnih niti, ki mole iz njih; ženske mačice so daljše in zelenkaste

Čas cvetenja: od marca do aprila

Razmnoževanje:  s semeni in potaknjenci

Plod: podolgovate glavice, semena imajo bel volnat puh

Čas plojenja: april, maj

Rastišče: Vrba uspeva ob gozdnih robovih, na vodnih obrežjih in močvirnih travnikih.

Les: Beljava je belkasta in široka. Jedrovina je svetlo rdečkasta do rjavkasta, progasta in se sveti, vendar se pogosto komaj razlikuje od beljave. Gostota in trdota lesa sta nizki, les je zelo mehak.

Vrbo najdemo na celotnem območju Evrazije od Portugalske na zahodu do Kamčatke na vzhodu. Na sever seže v Sibirijo na jug pa do puščave Gobi oz. Himalaje vse do Turčije.

Na Biosfernem območju Kras je vrba zelo razširjena v vplivnem območju v zgornjem delu reke Reke in ob njenih pritokih.

Vrba ima velik pomen pri zaščiti razmočenih tal pred premočnimi vplivi vetra, sonca in mraza, pred divjadjo in pleveli. Na obrežnih in močvirnih pogoriščih in posekah se sadi kot pionirska vrsta. Ima zelo dobro medovitost, daje predvsem cvetni prah.

Vrbo so na Biosfernem območju Kras uporabljali v pletarstvu, za izdelavo glasbil in v zdravstvene namene.

Iz vrbovih šib so pletarji pletli košare. Spomladi, ko je lubje muževno, so si pastirji iz vrbovih vej izdelovali piščalke. Na Slovenskem so vrbovo listje in lubje na sploh uporabljali v ljudskem zdravilstvu za lajšanje bolečin, proti revmi, vročici, nespečnosti. Iz njih so pripravljali čaje in kopeli.

*Kot zanimivost in dokaz za pravilnost ljudske rabe skorje navajamo dejstvo, da vrbova skorja vsebuje salicin iz katerega se pridobiva acetilsalicilna kislina, ki je osnova za aspirin.

Zanimiva je raba vrbe za izdelavo bajalice za iskanje vode.

Imena

Vrbe so dale ime krajem Vrbovo in Vrbica na Biosfernem območju Kras.

Šege in navade

V košare iz vrbovih šib, so naši predniki na območju Kuteževega shranjevali velikonočno žegnanje (tj. blagoslovljene velikonočne jedi).

Uganke

Stara baba grbasta,
stara baba škrbasta,
kraj vodé poseda,
se v zrcalo gleda.

(Oton Župančič)