Brnistra ali žuka (Spartium junceum)

Višina: 2 do 5 m

Debelina:  nekaj cm

Življenjska doba:  /

Skorja: tanka in rumenozelenkasta, vsebuje palisadno asimilacijsko tkivo, s katerim vrši fotosintezo kasneje svetlo sive barve

Listi: enostavni, suličasti, dolgi 1,5 do 3 cm, modrikasto zeleni, kmalu odpadejo

Cvetovi: živo rumeni, dolgi približno 2 cm, z velikim, pogosto nazaj zakrivljenim jadrom, dišeči, razporejeni v grozdastih socvetjih

Čas cvetenja: april, maj

Razmnoževanje:  s semeni

Plodovi: stroki do 10 cm dolgi, rjave barve, svetlo dlakavi

Čas plodenja: avgust, september

Rastišče:  Brnistra uspeva na vseh podlagah. Rada ima sončna rastišča, je občutljiva na nizke temperature in je odporna na burjo in sušo. Opazili smo jo v gozdu in na travniku na območju Strunjana ob Mesečevem zalivu.

Les:  /

Najdemo jo v makiji in garigi v sredozemskih deželah. Ne vemo natančno ali je v Slovenskem primorju samonikla ali prinesena. V toplejših predelih srednje Evrope je že stoletja sajena in ponekod podivjana.

Je kserofitna vrsta, ki ni zahtevna glede kvalitete zemljišča. Tvori sestoje v združbah suhih grmišč.

Na območju Markovca so do sedemdesetih let 20. stoletja iz prožnih mladih vej brnistre pletli košare, izdelovali tkanine in vrvi, z mladimi poganjki pa so zavezovali trte. Cvetove še danes uporabljamo za izdelovanje dekorativnih šopkov.

V drugih Sredozemskih državah so iz njenih likovnih vlaken izdelovali vrvi in tkanine. Mlade poganjke so uporabljali tudi za izdelovanje metel in vezanje vinske trte.

Imena

Brnistra je dala ime Mešanemu pevskemu zboru iz Svetega Antona.